Ne vem, ali je kriva karantena (že 9. teden, ljudje!), ki mi nudi preveč časa za razmišljanje ali pa se pač staram in se še vedno preveč oklepam preteklosti. Danes je moja mami pospravljala stare omare, arhivske…

V kristalni vazi rože so umrle, za temnim lesom je ugasnil dan. Oči so tvoje mirno se zazrle v večerno rožno krvavečo stran. In brez besed pogledi govorijo kot tožna pesem davnih, davnih dni in brez besed…