Hribovske ljubkovalnice (ni za sofisticirane glave)

Povedali ste mi, da ste ob branju lanske zgodbice o našem malem kozjanskem kraju potočili marsikatero solzo. Niste mi sicer zaupali, ali od smeha, žalosti ali nostalgije. Vse našteto bi bilo namreč zelo možno. Govorim o zapisu Sma pač s hribu, leto in pol je že od takrat, ampak še vedno sem presenečena nad vašim odzivom. Prijetno. Pa če ste me že glih žuknal, pa dajmo še malo poglobit razumevanje našega zanimivega načina življenja in besedišča. A ste za? Evotigana.

Naša govorica bi prav lahko dobila svoj slovar ali pa pravopis. Vsak, ki se priženi ali vsaka, ki se poroči v naše konce, ima na začetku hude težave z razumevanjem novih sosedov. Sem nekega dne na najinem začetku rekla mojemu, da grem malo uwien. Pa me je gledal, kot da grem na Luno. Ne, ne na Luno, sam uwien grem. Saj to ni tak daleč. In že čez dva dni je ponosno govoril, da zdaj je pa on uwien. Eee, ne gre to tako. Ajde, vam dam en ilustrativni primer:

Janez gre uwien.
Janez je uwin.

Štekate? Brez skrbi, tudi on je potreboval nekaj let …

Mi smo trpežen in trdoživ narod. Redko katera zagata nas spravi na kolena, tega so nas pač naučili neizprosni hribi in stroga, a izjemno skrbna vzgoja (ki roko na srce, iz generacije v generacijo postaja mehkejša, a sledovi ostajajo). Iz tega izhaja tudi naša govorica, ki v nobenem pogledu ni mehkužna in nežna. Marsikdo bi rekel, da grdo govorimo, uporabljamo slabšalne izraze in smo pogosto nesramni. Ampak ldi buaž, to je ljubkovalno, nihče nikomur ne želi nič slabega. Prav nasprotno. Ljudje tod so skrbni, mar jim je za sočloveka in v vsaki vasi se počutiš prav prijetno domače. A kljub temu velja opozoriti, da naslednje vrstice raje preskočite, če ste preveč mehkega srca in sofisticiranega duha …

Za naše postave in izgled imamo cel kup ljubkovalnih primerjav (prisežem, da niso zrasle na mojem zeljniku). Najbrž se je vsake med njimi nekoč domislil nek krajan bujne domišljije, a marsikatera takšna domislica je skozi leta postala že kar generični pojem za slikovite komplimente. Na primer … Če tvoja faca izraža bolj podolgovate poteze, ti kaj hitro rečejo, da maš ukrugu ksiht ku breantn pukrüav. Če pa jo že krasi nekaj tistih globljih gubic in gub, pa menda spominja na puhujen lavoar. Če tvoja tazadnja ni ravno po aktualni modi (saj veste, te privzdignjene in okrogle tazadnje) in jo moraš malo dlje iskat, se sprijazni, da bo prejela poseben pridevnik. Taki namreč rečemo, da je taku druončka, ku bi dva urajha v robček zavüal. V nasprotnem primeru, torej tistem modnem, pa spet nisi nič na boljšem, saj imaš riet ku ud siromaka peač. Ali pa če nimaš ravno velike številke čevljev in si torej bolj pri tacinkih, bi si pa že lahk nuge v štamprli umivu.

Najpogosteje te čudovite komplimente izumljajo ravno tisti, ki sami dobro vedo, da niso za na lepotna tekmovanja. Ko bi se piskrc s puončke norce dalu. Res smo slikoviti, se strinjam.

Zelo zabavno je tudi prirejanje in izmišljanje novih imen: Franc nikoli ne bo Franc, ampak Frienc ali celo Frančak.  Tudi Jože ni Jože, ampak Juže. Jožica pa Jožle. Jah, zakaj ti je pa tako ime, a ne? Za vsako lepo slovensko ime se hitro najde boljše. Bolj zanimivo. Bolj zakomplicirano za izgovorjavo. In če ne boš ravno vztrajal pri tem, da te kličejo kot so zapisali v matičnem registru, boš pač celo življenje Jeračken dabiče.

Stare mame svojim vnukom vedno branijo sedeti na tranki (razen če gre za majsnc, ku v imen nima črke R). Bojijo se namreč, da bi frcovje uka v riet dubl. Lahko si mislite, kake predstave smo ob tem imeli otroci … Volk v riti, pa ja.

Če je tukaj kakšen dec bolj robustne sorte, hitro prejme kompliment, da je nežn ku brana al pa blatnik ud zetorja. Če je pa že bolj v letih, je pa star ku Ulüška Guara. Če ti gre kdo izrecno na živce, imaš številne možnosti za sproščanje. Ohoho! Najprej lahko poskusiš s tem, da klamfe sierje. Potem še hitro dodaj, da mu naj vuada v rit zmrzne (tazadnja je pogosto vpletena v naše frazeme). Če ga pa še to ne razkači, mu pa še samo zabrusi, da je bütl, na ruke naret. Po moje si zdaj zmagal. Ali pa te je nekdo pretepel …

Včasih res zveni havdrasto in kruto. Imate prav. Ampak mi nikoli ne mislimo slabo. Takšno zapuščino smo prejeli, vsaka beseda ima svojo čustveno vrednost in na to smo ponosni. Ldi buaž, tak je. Deal with it.

Samo pazite zdaj, kje to uporabljate … Da ne boste rekli, da sem kriva za kakšne šank pretepe.