La dolce vita
Topel poletni večer na levi strani Tibere. Romantično osvetljene ozke tlakovane uličice. Mali prijetni lokalčki se vrstijo eden za drugim in s svojimi lampijončki vabijo k okušanju jedi prave rimske kuhinje. Izbereva simpatičen lokal nekje na sredi, v notranjosti bradati možak spretno sprehaja svoje prste po klavirskih tipkah in iz glasbila izvablja čudovite Pavarottijeve in Sinatrove umetnine. Sediva na belih lesenih stolih, na mizi rdeča gerbera in svečka, nad nama pa nešteto pisanih lučk. Natakar nama z uglajenimi kretnjami postreže bruskete s paradižnikom, mocarelo, olivnim oljem in baziliko. Iz kuhinje zadiši po rožmarinu. Med večerjo naju obišče prodajalka vrtnic …
Sprehod nadaljujeva v smeri proti Piazzi di Santa Maria in Trastevere, kjer se ob vznožju bazilike nahaja čudovit vodnjak, obsijan z luninim sijem. V središču trga poulična glasbenika na harmoniko in kontrabas igrata Piazzollin Libertango in stare italijanske popevke. Okrog njiju se zbira množica, ko prileten par začne plesati strasten tango … La dolce vita. Najin prvi večer v Rimu, sredi Večnega mesta, na bregovih reke Tibere. Na tleh, po katerih so nekoč hodili stari Rimljani, častili ljubezen in bili številne bitke.
Rim je kot velikanski muzej na prostem. Na vsakem vogalu najdeš znamenitost, ki odraža določeno zgodovinsko obdobje. Začela sva pri baziliki Santa Maria Maggiore. Legenda pravi, da se je rimskemu bogatašu in takratnemu papežu v neki avgustovski noči prikazala Marija in jima naročila, naj na mestu, kjer bosta zjutraj našla novozapadli sneg, zgradita cerkev. Prav na tem griču sta naslednje jutro našla s snegom prekrito mesto in tu zgradila baziliko Marije Snežne.
Globlje v centru sva se ustavila pri spomeniku Viktorja Emanuela II. na Piazza Venezia. Gre za domovinski oltar, ki so ga postavili v spomin prvemu kralju združene Italije. Njegova belina je tako intenzivna, da nama je v močnem soncu slepila pogled. Okrog spomenika pa množica hitečih ljudi, avtomobilov, turističnih avtobusov …
Sprehodila sva se tudi do najbolj romantične točke v Rimu in do najslavnejše baročne fontane, kotička za zaljubljence. Prečudovita Fontana di Trevi. Resnično je čudovita, a žal pogled nanjo ovira nepregledna množica turistov, od katerih se vsak preriva do vznožja fontane, da bi vanjo preko ramena vrgel svoj kovanec. Legenda namreč pravi, da če se želiš še kdaj vrniti v Rim, moraš v fontano vreči kovanec. No, midva ga nisva. Morda zato, ker nisva uspela priti do vodnjaka, morda pa sva se že odločila, da bo enkratni obisk natrpanega mesta najbrž dovolj. Kljub najinemu (ne)prispevku pa je znano, da rimski komunalni delavci iz fontane vsako jutro “očistijo” približno 3.000 evrov v kovancih. Torej zaradi naju najbrž ne bodo obubožali.
Ulice, tlakovane s kamnitimi kockami, so naju mimo neštetih cerkva, trgovinic s spominki in italijanskih gostilnic vodile do Pantheona. Pogled se nama je ustavil na rimskem templju vseh bogov, ki na tem mestu stoji vse od 1. stoletja, od časa vladanja cesarja Hadrijana. Prav neverjetno je, da je mogočna antična zgradba v svoji prvotni podobi preživela številne bitke, krize, spremembe in se ohranila do danes. Še bolj neverjeten je občutek, da stojiva na istih tleh, na katerih so nekoč častili bogove, kot so Mars, Venera, Jupiter, Apolon, Junona, Minerva … Počasi sva začela dojemati, kaj v resnici pomeni Večno mesto.
Ko v Rimu nabiraš kilometre med eno in drugo znamenitostjo, postaneš odvisen. Vleče te naprej, hočeš videti še in še. In tako naju je vleklo še do Piazze Navone. Na sredini trga stoji Berninijev Vodnjak štirih rek, ki predstavlja glavne štiri reke sveta – Nil, Ganges, Donavo in Rio de la Plata. Na sredi vodnjaka pa se v nebo vzpenja visok steber, ki simbolizira papežev nadzor nad mestom.
Postanek za kosilo in kepico italijanskega gelata, nato pa naprej. Na Španske stopnice. Žal so se nad 138 stopnicami, ki so najširše v Evropi, v tistem popoldnevu začeli nabirati temni oblaki. Ni trajalo dolgo, ko so se z neba ulile debele deževne kaplje, ki so nas pregnale s trga. Še dobro, saj sva bila že precej utrujena in je bil počitek v hotelu zelo dobrodošel.