Po Cezarjevih poteh

Če sva prejšnji dan raziskovala srednjeveški Rim, je bil danes dan za antični Rim. Že zgodaj dopoldne sva se postavila v vrsto za ogled enega najveličastnejših primerov rimske arhitekture. Kolosej, simbol nekoč mogočnega Rimskega imperija. V tem mogočnem amfiteatru, ki je lahko sprejel do 50.000 gledalcev, so se v starem veku gladiatorji borili z divjimi zvermi. Nekateri po kazni, drugi zgolj zaradi želje po slavi. Takratni prebivalci so se zabavali ob prelivanju krvi in bili željni kruha in iger. Nepredstavljivo, grozljivo, a hkrati resnično in zgodovinsko.

Povzpela sva se še na enega izmed sedmih gričev, na katerih je nastal Rim, na Palatin. Legenda pravi, da je prav tukaj nastal Rim. Sem je volkulja prinesla brata Romula in Rema, ki ju je kot dojenčka rešila iz Tibere in tukaj sta čez nekaj let ustanovila mesto z imenom Roma. Z griča pa se nama je odprl veličasten pogled na stari in sodobni Rim.

Zadnji večer v Rimu sva zaključila, kot se za romantično potovanje spodobi, in tam, kjer se je vse skupaj začelo. Čez enega izmed številnih mostičkov sva se vrnila na levo stran Tibere. Na Piazzo di Santa Maria in Trastevere. Noč, številne luči, z luno osvetljeno nebo in saltimbocca na najinih krožnikih. Vse to je Rim.

Zadnji dan najine noge resnično niso več zdržale. Ker sva bila resnično utrujena, sva se podala v največji park v mestu, park Borghese. Na štirih kolesih sva prevozila park, nato pa se počasi odpravila proti letališču in proti domu, kjer naju že čakata dva mala škratka … Pogrešala sva ju. Zelo.