Definicija svobode

Nekega večera v postelji …

“Jutri zjutraj mora Oki it v šolo, jaz pa ne-e. Ker sem svobodna.”
“Ja no, meni se pa zdi, da je ravno Oki svoboden, ker lahko gre od doma. Tako dolgo smo že doma, da je šola prava svoboda. Ti pa moraš še ostati doma.”

Nekaj sekund tišine, v kateri skoraj slišim njeno razmišljanje …
“Hmmm … V bistvu je res Oki bolj svoboden kot jaz. Ampak sem pa svobodna, ker lahko cel dan samo spim, niti igrat se mi ni treba.”

Kdo je zdaj bolj svoboden? Vprašanje, ki je v tem času še kako aktualno.

Je svoboda, če sem zdrava? Če diham čist zrak? Če lahko naredim en krog v samoti po bližnjih travnikih in gozdovih? Je svoboda, če lahko zavijem do bližnje trgovine ali če se rešim potrošniških okov in zaživim življenje sodobnega asketa? Sem svobodna, če sem doma ali če grem lahko v službo? Je svoboda, če ZNAM razmišljati? In če SMEM razmišljati? Je svoboda, če sem raje tiho ali če povem, kar želim? V teh dneh me ob tem kar malo zmrazi, saj se nehote prikrade slutnja, da ne eno, ne drugo ni prav …

Hčerkine nožice ljubko bingljajo s postelje, ker še ne dosežejo tal – je mar to svoboda? In večerno cartanje v poltemi, ko sine naredi prostor zame v svoji postelji? Ali pa je svoboda, ko lahko oba pošljem v spodnje nadstropje in si privoščim urico zase? Branje, pisanje, glasba, sprehod, tišina ali pa zgolj strmenje v strop v horizontali? Definitivno svoboda. Ljubezen in prijateljstvo? Svoboda … Pa tele drobtinice? Uf, kakšna svoboda.

Veter mi kuštra lase in popolnoma sama sem s svojimi mislimi in čustvi. Ni vse lepo. Še manj je lahko. A ničesar se ne bojim in ničesar si ne želim. Stojim tam, na tistem majhnem koščku sveta. DROBTINICA v neskončnem prostoru. Diham. Živim. Takrat spustim svoje misli in jih prepustim ŽIVLJENJU. Ostanem samo JAZ. In SVOBODA se začne v meni. Tega mi nihče ne more vzeti.