Jaz sem ti

Premalokrat se zavedam, kako čas drvi mimo nas in kako hitro nam življenje lahko spolzi iz rok. Dan za dnem hitimo drug mimo drugega, brez da bi si pogledali v oči, opazili stisko sočloveka, kaj šele, da bi dovolili, da drugi opazijo našo stisko. Le tu in tam se prikrade trenutek, droben, skoraj neznaten, ko srcu dovolimo, da vztrepeta, zaživi in nas opomni, da smo tu le na obisku. In da imamo samo eno priložnost. Kaj bomo naredili iz nje, pa je odvisno od nas samih.

Nocoj doživljam enega od takih trenutkov. Oziram se v preteklost in povsod vidim tvojo podobo. Prisotna si v vsakem spominu, v otroštvu, odraščanju in predvsem danes. Spominjam se dni, ko sem bila majhna in si me vzela v dopoldansko varstvo. Učila si me peti ljudske pesmi in to je v meni pustilo velik pečat. Pripovedovala si mi o svojem otroštvu, o neizpolnjenih sanjah. Vem, da si želela potovati v tuje dežele in postati geografinja. A to ti ni bilo namenjeno. Namenjeno ti je bilo, da ostaneš na domači kmetiji in skrbiš za starše.

Življenje ti ni prizanašalo, a si vedno z optimizmom in zdravo kmečko pametjo zrla v prihodnost. Prenesla si mnogo izgub, pokončno, pogumno. Vsakič znova si se pobrala in tako ti je bilo dano doživeti tudi mnogo lepega, saj si vedno sledila svojemu srcu. V zadnjih letih si kot prababica podoživljala svoje otroštvo in se čudila malim možganom, ki so sposobni dojemati svet v popolnoma drugačni luči kot ga vidiš ti. Ničkolikokrat si mi priskočila na pomoč z dobronamernim nasvetom, iskrenim nasmehom in ljubeznijo, ki sva jo poznali le midve.

In potem se je zgodil eden izmed takih prelomnih trenutkov, žalostnih. Zgolj hipec, ki je tvoje, moje in naše življenje obrnil na glavo. Nismo vedeli, kaj sledi, jokali smo. Nismo slutili, da bo odslej vse tako zelo drugače in da stare mame, kot smo jo poznali do takrat, nikdar ne bo več … A tvoje oči so nam dajale moč in nam govorile, da vztrajamo naprej.

Draga moja stara mama … Danes praznuješ svojih 80 let. Veselila si se tega dne. Še pred nekaj meseci si načrtovala, kako in s kom ga boš praznovala. Seveda bodo ob tebi tvoji otroci, a najbrž si takrat nisi predstavljala, da bodo ob tebi tudi tvoji novi sostanovalci. Ne vem, če veš, kje si. Ne vem, če prepoznaš moj glas in moj obraz. Ne vem, če me slišiš, razumeš … A nekako vem, da čutiš, da te imam rada. Kljub temu, da sedaj živiš drugje, sem srečna, da si še vedno tu. In hvaležna sem za to.

Po mojih žilah se pretaka tudi tvoja kri. V mojem vedenju in dojemanju življenja se odražajo tvoje besede. Tvoja dejanja so me pomagala izoblikovati v osebo, kakršna sem danes. V meni je veliko tebe in neizmerno sem hvaležna, da sem lahko tvoja vnukinja. JAZ sem TI.

Rada te imam in tako kot ti, bom tudi sama skušala slediti svojemu srcu.

S hvaležnostjo,
Mateja