Neverjetna mami
Vse mame smo neverjetne. Zakaj bi bile skromne? Od jutra do večera se trudimo biti na voljo naši družini, ponoči le na pol zatisnemo oči, ušesa pa so ves čas v pripravljenosti za vsak najmanjši kašelj. Priznajmo si, da našega 24-urnega delavnika ne bi zmogel niti sam Superman. Mogoče če bi prej spil dva redbulla …
Družba nam nalaga, da moramo biti popolne mame, v vsakem trenutku vesele, potrpežljive, motivatorke. animatorke in pripravljene na novo igro lovljenja po stanovanju. Še boljše je, če svojega štiriletnega otroka ob vsem tem učimo še brati in igrati na violino. Popolne žene, ki z nasmehom na obrazu in z večerjo na mizi pričakamo svojega moža, ko se vrne iz službe. Popolne gospodinje, ki skuhamo odlično polnozrnato lazanjo, z naravnim praškom peremo perilo (bognedaj, da smo pri tem uporabile kapljico mehčalca!), ter vsak teden počistimo stanovanje in vseh 44 oken (ne pozabimo na naravno in ekološko čistilo). Popolne uspešne podjetnice ali pa vsaj ustrežljive in urejene uslužbenke v visokih petkah, za katere se spodobi, da hodimo še na kakšno dodatno usposabljanje. Za kozmetičarke, na primer. Z negovano kožo brez gub, z gel nohti in brez celulita. Jesti moramo zdravo, predvsem dosti sadja in zelenjave, si razporediti prehranjevanje na vsaj pet obrokov na dan in spiti vsaj dva litra vode. In pri tem skrbeti, da tudi naši otroci jedo dosti sadja in zelenjave ter spijejo vsak po en liter vode na dan (ne soka!). Moramo obvladati tudi tri hobije in na vsaj tri hobije dnevno prevažati svoje otroke, ki so nadpovprečno talentirani na vseh možnih področjih. In tudi če imamo in obvladamo vse to, to ne pomeni nič, če nismo ob vsem tem tudi popolne športnice, z brezhibno postavo, ki vsaj enkrat letno pretečejo maraton.
Se sliši kaj neverjetno?
V tem letu sem obiskovala trening starševstva Neverjetna leta. Ne morem reči, da sem dobila recept in navodila za uspešno, pravilno vzgojo otrok, tega ni. So me pa spomnili na tisto zdravo kmečko pamet, ki jo je uporabljala že moja prababica in mislim, da ni kaj dosti zgrešila.
Rezultat?
Ob vseh trikih, ki sem jih slišala, in nasvetih, ki sem jih vsaj delno ponotranjila, sem se naučila še nečesa, kar je po mojem mnenju bistvenega pomena. Če hočem biti zadovoljna mama, moram najprej biti zadovoljna ženska. Če nisem pri volji za igro ali me boli glava, pač otrokoma privoščim risanko, sebi pa 30 minut počitka. Če se mi kdaj ne ljubi pogovarjati z možem, mu to povem. On govori, jaz pa kimam. Itak bom naslednji dan nadoknadila v tolikšni meri, da bo on tisti, ki bo kimal. Kopalnica pač ni bleščeče čista in perilo se po mehčalcu lažje zlaga (mi vsaj ni treba likat). V službi pač opravljam svoje delo, kolikor je treba, celulit pa itak imajo vse. Če sem žejna, pijem. Včasih tudi samo tri deci na dan. Od tega en deci (ali več) kave. Če sem lačna, jem. Včasih tudi čokolado. Otrokoma pa skuham tisto, kar imata rada. Sta vsaj sita in zadovoljna. Otroka še k sreči nimata obšolskih aktivnosti, ki zahtevajo taksi storitve, sama pa si vzamem čas zase, ko in na takšen način kot ga potrebujem. Sem pač bolj egoistične sorte. Na tek ali telovadbo grem, ko se mi zljubi, in ne, nisem odtekla maratona, sem pa 5 km. Ob koncu dneva pa si natočim en gin tonic in ga v miru spijem na terasi. Ali pa na kavču pred najljubšo nanizanko. Čin!
Kljub vsemu imam neskončno rada svojo družino, oni pa to čutijo in mi vračajo. Sem Mateja in nisem popolna mami. Sem pa zagotovo neverjetna mami. 😉
S hvaležnostjo,
Drobtinica