Žabco že zna, zdej bi pa še kravžl
Žaži je rekla, da zna žabico že super plavat, zdaj se mora pa nujno naučit kravžl. In smo šli na morje, ker tega, da ne znaš plavat kravžla, si pa res ne moreš privoščit. Letos je bila na seznamu Makarska oz. majhno mestece v bližini, Promajna.
Promajna je zjutraj naravnost čudovita. Dolga prodnata plaža in ogromno borovcev, kamor se bomo poskrili kot martinčki. Mirna in čista voda prekrasne zeleno-modre barve, nad vso to sliko pa se dvigajo mogočne skale Biokova, čez katere se počasi “promaljajo” prvi sončni žarki … Uaaau, to je to, kaka terna! Pa apartma v prvi vrsti ob plaži, sam luksuz!
Lepo, ne? No, čez dve uri pa takole …
Še vedno lepo? Pa poglejmo od blizu …
Očitno tu dol nekaj ponujajo zastonj, ker je turistov kot mravelj v mravljišču. Smo iskali, kaj bi to bilo, pa nismo našli. Sumim, da imajo na Češkem neko agencijo, kjer na veliko prodajajo lepote Makarske riviere, saj je vsak tadrugi turist Čeh. Prisežem. Pa da ne bo pomote, nimam nič proti njim. Brisača pri brisači (še boljše brisača čez brisačo), glava pri glavi, Čeh pri Čehu. Kar pa ni zmotilo vseh tistih kukuruzarjev, uljarjev in tetk, ki so se šle direktni marketing s haljinama, da ne bi spretno manevrirali med vsemi ovirami. Občudovanja vredno.
Ta del Dalmacije je znan po velikem številu borovcev, a ne boste verjeli, tu jih še vedno ni bilo dovolj. Je bilo treba dodat še ligeštule in senčnike vseh možnih barv in oblik (potem si pa predstavljajte leteče marele, ko na plažo kot strela z jasnega butne sunek vetra). Na veselje vseh tistih dam, ki se ob 12.00 pržijo pod žgočim jadranskim soncem (nam je pojasnila ena Čehinja, da je tista rdeče-črna polt eden izmed statusnih simbolov, ki dokazujejo prestiž, tako da smo mi bili bolj tretjerazredni belokožci, pa čeprav smo bili po mojem okusu že lepo zagoreli).
Iz sence se komaj prebiješ preko vseh blazin in šotorov, mimogrede pohodiš 2 para natikačev (pa jih res nisi hotel) in se zaletiš v napihljivega samoroga, nato pa končno prideš do težko pričakovane vode. Vmes si že itak tako zašvical, da se z vso vnemo vržeš v vodo (so cel teden poročali o nadpovprečno visokih temperaturah morja tu dol, a bogami, nas je zjutraj bolelo, ko smo zaplavali). Narediš tri zamahe (ni važno, če je žabica ali kravžl), nakar takoj z desno roko treščiš v mimovozeč sup (zagovarjam tezo, da bi človek moral narediti izpit, da lahko to tera po vodi). Jaz s tem nimam težav, ampak če imaš pa malo daljše noge, pa Čeha na levi in desni mimogrede brcneš v kolk. Ko se obrneš okrog, pa te v hrbet zadane še gumijasta žoga od glasne in razigrane familije (mama se samo vljudno nasmehne, ata pa nekaj maha v stilu, sori, stara, a lahk zalučaš nazaj, ko si glih tam?).
Pa niso samo jutra v Promajni lepa, tudi zvečer se splača pomolit nosove in pete iz apartmaja. Ogled jahtic v bližini je obvezen, pa kakšna tura s kolesi, pa sprehod do pomola, kot v vsakem obmorskem mestu, pač. Je pa dobro, če imaš v žepu kakšno kuno viška. Naša logična pošast Nr. 1 v Sloveniji (čist resno, konec leta je slavnostno prejela še pisni dokaz) a.k.a. Žaži je povzela eno izmed naših ribarskih večerij:
Oki je jedu čevape, midve orado, ati pa bencina.
Pa ful smo plačali. Sumim, da zaradi bencina pa recesije. Drugače si pa pač sam uloviš svojega bencina, če znaš.
Eden izmed hajlajtsov je zagotovo izlet na dobrih 1.200 metrov nadmorske višine v Biokovem, kjer stoji stekleno sprehajališče Skywalk. Če se najprej prebiješ mimo vseh ovc, koz, oslov in konjev, ki ti otežujejo pot do vrha. Dame ovce si enostavno vzamejo prednost, na tem teritoriju so pač kraljice. Smo trobili, mahali, vpili, pa jih ni čisto nič motilo. Ven iz avta pa tudi svoje lene riti nisem premaknila, bomo že enkrat prišli mimo njih, meter po meter, ajde, idemo, polako.
Se je pa splačalo rinit v tisti breg, saj nas je na vrhu pričakal dih jemajoč razgled nad makarskim morjem in filmski pogled proti dalmatinskim otokom Brač, Hvar in Korčula (ja, tja bi rada šla naslednjič, pa čeprav se mi dozdeva, da z gužvo ne bo nič boljše).
Tegale zgoraj smo srečali nekje na sredi poti na vrh Biokova. Je reku, da se je trikrat spustu po toboganu, pol se je pa zmatral. Kak se ne bi, v tej vročini …
Ob koncu vsakega večera pa smo se zaradi žabic, kravžlov in bencina zmatrali tudi mi in zaspali kot sonce nekje za makarskim morjem … Do novega jutra.
