Prve ne pozabiš nikoli

Spomnim se tistih svetlih kodrčkov in prisrčnega nasmeha. Spomnim se modrih očk, ki so radovedno in navihano zrle v svet. Predvsem pa se spomnim nekega popoldneva, ko se je zunaj stemnilo in je močno zagrmelo. Mala, komaj dobro leto stara punčka, je prestrašeno prihitela k meni in se mi privila v naročje. Objela sem jo in ji prigovarjala, da bo vse v redu. Sedeli sva na mehkih blazinah in pela sem ji, medtem ko so zunaj pobliskavale strele. Ne vem, koliko časa je preteklo, a ko se je nevihta pomirila, sem jo pogledala in ugotovila, da je v mojem naročju zaspala. Bila je tako mirna in krhka. Takrat sem vedela, da mi zaupa in verjame, da bo vse dobro.

Bila je prva, ki mi je pokazala moč brezpogojne ljubezni, ko še nisem vedela, kako lahko imaš rad svojega otroka. Pokazala mi je, da imajo tudi tako majhna bitja svojo, zelo močno voljo, medtem ko sem jo z žlico lovila po stanovanju, da bi pojedla vsaj tisti jogurt. Obvezno navadni, sicer je nisi mogel pripraviti niti do tega, da odpre usta. Učila me je potrpežljivosti, medtem ko sem morala pol ure iskati točno določeno pentljo za v lase, saj sicer nikakor nisva mogli do konca obleči tiste modre oblekice, kaj šele oditi ven na sprehod. In predvsem mi je pokazala, kako čudovit je občutek, ko te to malo skodrano bitje objame in reče moja, moja. Znala me je pripraviti na življenje, teh najinih trenutkov ne bom nikoli pozabila in še danes sem ji hvaležna.

A ta majhna punčka je odraščala in se srečevala z novimi izzivi. Najini poti sta se za nekaj let razšli, življenje je za naju izbralo različne smeri. Tu in tam sva se srečali na kakšnem križišču, malo postali in nadaljevali zopet vsaka svojo pot. Najbrž se tistih prvih let ne spominja prav dosti, a pred meseci me je vprašala, če bi zopet stala ob njej na dan njene svete birme. Tisti dan sem bila ponosna do neba! Za to vlogo je izbrala prav mene in kaže, da so tista najina skupna leta pustila čudovite posledice. Sedaj vem, da tudi ona ni pozabila.

Draga moja L. Želim ti, da bi vedno ostala takšna kot si, iskrena, poštena in srčna. Želim ti, da nikdar ne izgubiš tiste radovednosti in navihanosti, ki jo še vedno vidim v tvojih očeh. Želim pa tudi, da veš, da bom zate vedno tu. Takrat, ko bo sijalo sonce in tudi takrat, ko bo tam zunaj besnela nevihta. Tu bom, da ti jo pomagam pregnati.

S hvaležnostjo,
Drobtinica