Mistični krogi in zadnji polet

Med mističnimi 4.500 let starimi kamnitimi krogi Tomnaverie Stone Circle v škotskem nacionalnem parku Cairngorms … Žaži izvaja obredne plese na sredini krogov, Oki se dela, da ga to ful zanima, ded pa navigira dron in poskuša narediti čim lepšo fotografijo s ptičje perspektive.

Naenkrat v zraku nekaj srdito zabrenči. Vsi se ozremo v nebo, kjer se dron z veliko hitrostjo začne vrteti navzdol in z vso silo trešči v tla pod hribom. Vsi obnemimo, zaviti v grozečo tišino, nakar se zasliši Boštjanov: »O-ou …«

Obsedim med kamnitimi krogi, medtem ko ostali trije brskajo po visoki travi. Ko najdejo naše nesrečno zračno plovilo, se fanta sprijaznjeno vrneta na vrh, Žaži pa za njima joka, da zdaj pa ne bomo mogli nikoli več letet z dronom … Še vedno obupano išče propeler.

Misleč, da bom malce sprostila napeto ozračje, neumno izjavim, da lahko pokvarjeni dron pustimo na Škotskem, pa bomo imeli več prostora v kovčkih za viski. Pa me Žaži jezno pogleda:

»To je tak, ko da bi ti jaz rekla, da pustimo viski tu, da bomo lahk mel več placa za moje pliške. No, kak se zaj počutiš?!«

Dron nam je prihranil boleči pogled na posnetek strmoglavljenja. V slovo nam je fotkal kamne …

Škotska je dežela številnih legend, mitov in pravljic. Morda ste že slišali za Kelpieja, čudovitega konja, ki ni nič več čudovit, ko te bojda popelje v vodne globine, če ga zajahaš. Pa Selkie, tjulnja, ki na kopnem sleče svoj kožuh in se spremeni v lepo žensko (ki nekoč, ko ji življenje na suhem začne presedati, zopet pobegne nazaj v morje). Mi pa smo v bližini gradu Urquhart, ob drugem največjem škotskem jezeru Loch Ness, raziskovali možen obstoj ene najbolj slavnih skrivnostnih pošasti, ki se prav letos menda pojavlja neobičajno velikokrat … Nessie! Po opisih srečnežev, ki »so jo videli«, naj bi bila velika, z dolgim vratom in grbami na hrbtu, podobna plazilcu, dinozavru ali celo kači. Žaži se je odločila, da izgleda kot želva z dolgim vratom in da je vsekakor zelo prijazna.

V osrednjem delu potovanja smo spoznavali severni del Škotskega višavja in njegovo prestolnico, mesto Inverness. Bivali smo v očarljivi podeželski koči s kaminom, na osamljeni kmetiji tik ob Culloden Moor. In prav tja smo se odpravili najprej. Čakal nas je namreč zgodovinsko najpomembnejši del potovanja – prizorišče zadnje jakobitske bitke za Škotsko, Culloden Battlefield.

Ne glede na to, ali si že slišal za krvavo bitko in tragičen konec višavske kulture ali ne, te prostrano močvirnato polje, pravzaprav pokopališče višavskih bojevnikov in tudi angleških vojakov, ne pusti ravnodušnega. Na tem mestu so se 16. aprila 1746 škotski bojevniki pod poveljem Bonnieja Princea Charlieja ob zavedanju, da jim skoraj zagotovo ne bo uspelo, neustrašno in s klanskimi vzkliki še zadnjič spustili v bitko za življenje in obstoj Škotske, kakršno so ljubili. Zdesetkane skupine bojevnikov, dež, mraz, lakota in izčrpanost so zahtevali svojo ceno. V manj kot eni uri je življenje pod orožjem številčnejših Angležev izgubilo približno 1.500 Škotov. V letih zatem je angleška vladavina prepovedala gelščino, nošenje kiltov, tartana, izseljevala tiste, ki so se upirali novi vladavini … In bil je konec višavske klanske skupnosti. Nagrobni kamni s klanskimi priimki še danes pričajo o tej zgodbi, Škoti pa to bitko nosijo globoko zasidrano v svojih srcih. MacKenzie. MacDonald. Campbel. MacLeod. Fraser. In mnogi drugi.

Seveda ne mine dan brez gradov, čeprav jih imajo nekateri že polno kapo. Tukaj smo izbrali grad Cawdor (oh, saj so vsi enaki!), kjer še vedno domuje grofica Angelika, povezan pa je s Shakespearovim Macbethom in seveda z … duhovi!

V neposredni bližini Culloden Moor stojijo Clava Cairns, grobnice iz prazgodovine, njihovi vhodi pa so usmerjeni proti sončnemu zahodu ob zimskem solsticiju. Nismo pa obiskali le teh krogov, temveč tudi tiste na severovzhodu Škotske, v uvodu omenjene Tomnaverie Stone Circle. Nihče zanesljivo ne ve, zakaj so ljudje uporabljali kamnite kroge, vsekakor pa so jih premišljeno postavili. Morda so tu opravljali obrede, sežigali pokojne, verjeli v potovanje skozi čas ali opazovali nebesne pojave. Zagotovo pa je nekaj skrivnostnega na teh nesrečnih kamnih, ki so z neba sklatili naš dron. Zelo so pritegnili njegovo pozornost. Ali pa pa je bil kriv Žažijin obredni ples. Odslej ga ne pritegne nič več …