Zbirka Okijevih tegob in nasvetov

Fuzbal mrzlica in nepremišljeni stavki

Ati in sin sedita na kavču in v zanosu spremljata zaključek svetovnega prvenstva v nogometu. V trenutku, ko Messi zmagoslavno dvigne pokal, Oki zasanjano izjavi: “Jaz bi pa rad, da bi bil Messi moj ati.”
Ati ga užaljeno pogleda, Oki pa v istem hipu ugotovi, da je svoje najbolj skrite želje izrekel na glas. Fotru pogleda v oči in mu reče: “No, sej si ti tud vredi.”

Dragi sine, svobodne izbire staršev žal ni med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Prej kot se sprijazniš, lažje ti bo …

 

Ne le fuzbal, tudi oskarji …

V večernih poročilih sliši novico o podelitvi oskarjev. Seveda ga je takoj zanimalo, kdo so “oskarjevci”?
Lepo mu razložim: “To so filmi, ki so prejeli posebne nagrade, ki se jim reče Oskarji.”
Jao, voda na njegov mlin! Široko se zareži: “Ja, kdo je pa mene dobil za nagrado? Že vem! Vidva z atijem!”

Ja, za najboljšo komedijo. Včasih grozljivko, včasih akcijo. Predvsem pa za risani film …

 

Vse se vrti okrog denarja

Poznate igro Spletke? No, zelo je poučna …

Oki med igranjem te družabne igre prejme karto s posebnim likom: “Mami, kdo je prevarant?”
Iščem sopomenke: “Lopov, goljuf, nekdo, ki ti pobere ves denar.”
Mali brihtno: “A tak ko pobiralec davkov?”

Saj pravim, poučna igra …

 

Skrb za zdravje se začne že pri rosnih letih …

Žaži pri zajtrku sprašuje starejšega brata: “Oki, zakaj pa ti ne ješ masla?”
Oki se baše s kosom kruha z nutelo: “Ker se bojim, da bom dobil putiko.”
Žaži z medicinskim poznavanjem: “A misliš holesterol?”
“Aja, to sem mislil, ja,” odgovori brat, medtem ko si na debelo namaže nutelo na tretji kos kruha.

 

Faza uporništva

Tudi mi smo z eno nogo že v fazi uporništva. Tako prejemamo bolj ali manj subtilne namige, da se fant ne strinja z načinom vzgoje. Na vprašanje, zakaj tako grdo jezika nazaj, mimogrede dobiš pojasnilo: “Pa sej veš, da odraščam …”

Ali pa takšno navodilo, ki sem ga nekega jutra dobila v “nepodpis”:

Bliža se konec leta, za nekatere najlepši, za druge najbolj stresni, za tretje najbolj žalostni čas v letu … Naš Oki je letos Miklavža prosil za banane in mandarine, ki jih ima njegova sestrica rada. Sam ne rabi ničesar, je povedal. Morda kakšnega puhastega parkeljna za zajtrk. Seveda je vse neizrečeno nadoknadil s pismom za Božička, a to je že druga zgodba …

Želim vam mirne, tople in povezane praznike. Preživite zadnje dni letošnjega leta s čim manj stresa, dela, hitenja … Sicer pa lahko naredite nekako tako, kot pravi Okijevo načelo o jutranjem vstajanju:

“Saj veš, kak pravjo. V ponedeljek gre komot, v torek malo težje, v sredo in četrtek težko, pol v petek pa spet komot.”