Čiči, kiči … činkue!

Tale naš sposojeni Rimor Seal 9 je kar ena lepa mašinca. Jaz lahko povem vsaj eno močno točko. V primerjavi z našim avtom tamala dva tako daleč zadaj sedita, da ju ne slišiva, ko vpijeta. Če le ne bi bila ta otroška vztrajnost tako trmasta … Tako sedaj vpijeta še bolj!

Prvo noč sem spala samo z levim očesom in desnim ušesom. Vsi smo že slišali tiste zgodbice s parkirišč, kjer te okradejo ali pa še kaj hujšega. Tako sem sredi noči “šepetaje vpila” čez cel avtodom, kaj to brni in zakaj zaboga se zibamo?! Kaj pa če mi otroke ukradejo?! Ali pa ves futer iz hladilnika in predalov poberejo?! Pa se mi je oglasil Boštjan s sprednjega dela strehe, da se je samo obrnil z levega na desni bok in da naj že dam mir.

Zjutraj sem najprej preštela otroke in preverila hrano v hladilniku. Hvalabogu so se številke ujemale s tistimi zvečer. Tako smo vse, kar bi lahko med vožnjo premetavalo sem in tja, zmetali v umivalnik in korito in jo veselo pičili dalje. V Ligurijo. V Čiči al kiči al čiki al čunki al kaj že … Bravo, Cinque Terre!

Saj vsi poznate tiste lepe razglednice iz turističnih revij, pisane hišice na skalnatih pobočjih … Ja, res je pet čudovitih barvitih vasic. Ampak je pa potrebno dodatno pojasnilo … V teh razgledih uživajo premožni lastniki jaht, ki vasice fotografirajo z morja (in pred njihovimi objektivi zagotovo ni bleščeče pleše od strica pred teboj) ali pa zagriženi turisti, ki prepoteni rinejo navkreber po cca. 400 stopnicah, kjer naredijo nekaj selfijev in se potem v koloni vračajo nazaj. 400 stopnic. V vsaki vasi. Žal mi nimamo jahte.

Najprej smo nabirali kondicijo v vasicah Vernazza in Corniglia. Oki je tekal gor in dol, Žaži pa se je jezila, ker se je med štetjem stopnic dvakrat zmotila. Ne samo jezila, kot kakšna ovca se je trmasto vkopala sredi stopnic, dokler je ni gruča ljudi skoraj pahnila naprej.

V Manaroli so bolele noge, bolela je glava, nastopili sta huda žeja in lakota, ampak imajo pa očitno zdravilni sladoled. Po sladoledu je bilo namreč čudežno spet vse v redu, bili smo sveži kot jutranja rosa. Če boste kdaj tam, priporočamo kombinacijo basilico e limone … Verjemite, da je boljšega okusa kot se sliši.

Zahvaljujoč sladoledu smo prilezli do točke, od koder se nam je res odprl tisti prizor kot z razglednice. Se je splačalo.