Na ignor
Ko se Žaži in Oki odpravljata spat, je pri nas rock’n’roll. Najbrž ta trenutek zaznajo vsi bližnji in daljni sosedje, saj je to (kontradiktorno) precej glasen del dneva. Oki bi še nekako zaspal, Žaži pa se mu malodane dere na uho in ga izziva, da ji mora ubogi fant odgovarjati nazaj. V takih trenutkih ubereva ata in mama majčkeno nevzgojno metodo. Okija namreč nagovarjava, da naj bo tiho in da naj Žaži enostavno ignorira, pa bo morda nehala. Včasih celo uspe …
Nadaljevanje …
Nekega dne za mizo ob kosilu. Žaži sprašuje Okija, zakaj ni pojedel kruha. Oki je tiho. Žaži zopet vpraša, zakaj ni pojedel kruha. Oki je trmasto tiho. Potem ga jaz podrezam, da že naj vendarle odgovori sestrici, če ga nekaj sprašuje in da ni lepo, da se ne pogovarja z njo. Pa sem dobila bumerang: “Treniram za zvečer, ko ji ne smem odgovarjat.”
Dežela Domišljija
